|
Prispeval: Administrator
|
|
petek, 15. januar 2010 |
ali - ko se v Lešah ustavi čas
3. december je bil sončen in suh. V vasi je celo popoldne ropotalo čisto drugače, še nikoli ni tako oz. že dolgo ne. Znočilo se je že ob 17h. Le kaj ropota, kaj bi to bilo? Pri Mobijevih pa je ropotalo in se kadilo, in ni kazalo, da bo nehalo..
Mladi lešanski možje pa so hiteli. Janez je tlačil snope v »omlatilnico«, ki je požirala snope in zlato klasje , Andreja mu jih je podajal. Jani je spravljal slamo skozi puhalnik na pod, Bernardka pa je lovila rjavo pšenično zrno in ga spravljala v vreče. Igor je s traktorjem pripeljal kar nekaj voz snopov iz kozolca, Mobjev Tina pa je pogledoval zdaj tu , zdaj tam, če je vse v redu. Mladi Nejc je bil za » kamermana«, Katja je imela »čez« reprezentanco, Metka pa je bila za moralno podporo. Malo mimoidočih se je oziralo in čudilo. Kaj takega pa še ne. Pšenica se mlati, in to decembra. Ja v Lešah je vse mogoče, vse se spreminja, tudi čas dela.
|
|
Preberite več...
|
|
|
Prispeval: Administrator
|
|
četrtek, 24. december 2009 |
 KS Leše - novoletno voščilo
|
|
|
Prispeval: Administrator
|
|
četrtek, 17. december 2009 |
KS Leše, KUD Leše, Župnijska Karitas Leše, Občina Tržič in Tržiški muzej
»IMAMO VAS RADI«
je naslov prireditvi , ki bo
v nedeljo 20. 12 .ob 15,30 uri v šoli v Lešah.
|
|
|
Prispeval: Administrator
|
|
četrtek, 17. december 2009 |
Že v prazgodovini so se ljudje naseljevali v plemenih in v skupinah. Zakaj?
Živeti v skupnosti pomeni marsikaj. Pomeni imeti sosede, na katere se lahko obrneš, kadar jih rabiš, pomeni imeti prijatelje s katerimi se družiš in se imaš nepozabno.
Ne bom pozabila, kako smo tistega toplega pomladnega dne, ko smo zasipali električni vod, ob 10h zvečer sedeli na stopnicah pred šolo, se pogovarjali in nato se je ulil dež.
Ne bom pozabila, kako smo se po prireditvi »Tek na Dobrčo« preizkusili v »delanju prevalov« in to ponovili še enkrat.
Ne bom pozabila, ko smo po žetvi z vozom in kobilico »Nancy« v topli poletni noči »odrdrali« na Brezje
in ne bom pozabila še veliko lepih trenutkov, ki jih prinaša življenje v skupnosti na vasi.
Teh spominov ne bi zamenjala za nič na svetu.
Živeti v skupnosti tudi pomeni skupaj početi stvari, ki skupnosti prinašajo koristi, tiste koristi, ki prinašajo boljši način življenja. Kdo izmed nas si tega ne želi?
Naša lešanska skupnost je nekaj posebnega. Ne pozabimo, da so v preteklosti naši krajani kot so, Janez, Francelj, Joža, Micka, …., morali storiti marsikaj, da danes živimo kot živimo. Imamo dobre ceste, (v bodoče bodo še boljše) , imamo javno razsvetljavo, svoje pokopališče, svoj vodovod, svojo cerkev, svoj gasilski dom, imamo prostore, kjer se lahko družimo, imamo svojo poslovilno vežico, imamo svojo knjigo, znamo pripraviti navdušujoče dogodke, znamo peti in imamo še marsikaj. Vse to imamo, ker se prebivalci naše skupnosti zavedamo pomena kakovostnega življenja.
Leto se hitro izteka. To leto nam je prineslo svojo knjigo, želi smo pšenico in jo tudi »omlatili«, gostili smo astronavtko, o Lešah so pisali po svetu, pohod »Pet peresna deteljica vedno znova navdušuje pohodnike, »vežica« je skoraj končana, tudi kulture za naše duše nismo zanemarili. Vse je šlo - « kot po maslu«. Postali smo »ponosni Lešani«, drugi pravijo: »Lešani še držijo skupaj«! Moja želja je, da bi v bodoče še bolj in da bi pristopili tudi tisti, ki do sedaj iz različnih vzrokov niso. V preteklosti je bilo narejenega ogromno, veliko dela pa nas še čaka.
Župan nas je predlagal, da dobimo občinsko priznanje, kar bi bilo res lepo, pa je komisija predlog zavrnila. Vzroka ne poznamo. Pridobiti na ugledu se sicer ne da izmeriti v denarju , vendar pa pregovor pravi, kdor ni z malem zadovoljen, velikega vreden ni - zato se mi zaradi tega ne bomo sekirali.
Ko smo poleti želi pri 35° C in so prišle žanjice s srpi, mi je zastal dih. Vedela sem, to je generacija, ki ve kaj se pravi stopiti skupaj, kaj se pravi podpreti idejo, to je generacija, ki je vsega spoštovanja vredna in ki je nam lahko za vzgled, od nje se moramo učiti. Taka generacija si zasluži pozornost, pohvalo in še marsikaj. Želimo si lahko, da bi tudi nam tako uspelo.
V letu 2010 bomo počeli marsikaj. Vem, da nas boste podprli in nam stali ob strani.
Hvala za nazaj in hvala za vnaprej.
Lepe praznike vam želim, predvsem pa srečno, zdravo leto 2010 in naj nam prinese čim več »nepozabnih trenutkov na vasi« .
Metka Kokalj
predsednica KS Leše
|
|
|
