»Jakobova žetev
2010« , »Vleka bremena«, kulturni program, žganci, kislo mleko,
domače dobrote, ….vse to ste lahko doživeli v soboto, 24.
julija 2010 v Lešah.
Žetev se je pričela ob
17. uri na lešanskem polju na Grabnovi njivi, nakar se je dogodek
nadaljeval na igrišču pred šolo, s predstavitvijo izdelave bremena
z Dobrče.
Gosta večera sta bila
prof. MarijaCvetek, slavistka, etnologinja,
raziskovalka bohinjskega folklornega pripovedništva in dr. NaškoKrižnar, koordinator varstva žive kulturne dediščine pri
Inštitutu za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra
Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Povedal nam je
zgodbo, ki je nepozabna in tudi objavljena pod naslovom «Zakaj
letajo padalci z Dobrče« .
Ob tej priložnosti smo
odprli tudi etnološko razstavo Vlekabremena2008,
ki jo je pripravil Tržiški muzej.
Sobota 26. september 2009 bo v zgodovino vasi Leše in njenih prebivalcev zapisana z veliki črkami.
Obetaven sončen dan, polno pričakovanj, vse to je v vas privabilo velike množice ljudi.
Že zjutraj, od osme ure naprej, so se pričeli
zbirati pohodniki tretjega tradicionalnega pohoda »Petperesna
deteljica«, ki združuje pet krajevnih skupnosti. Prišli so tudi
prijatelji iz Breginja in Lešani iz pobratenih Leš na Koroškem.
Zadovoljni pohodniki so svoj 12 km dolg pohod, poln lepih spominov in
utrinkov s poti, zaključili ob 14,30 pod šotorom pri bivši šoli v
pričakovanju najavljenega obiska astronavtke NASE Sunite Williams.
Obilica snega, ki nam ga je letos nasula zima, že čisto izginja in teloh že kliče pomladi. Na prisojno lego pobočij Dobrče in na vas Leše z okolico je na sobotno pustno popoldne sonce pošiljalo že kar tople žarke in pozdravljalo skupino maškar, ki so se zbrale pred bivšo trgovino Breza. Pust je nemo ležal na mrtvaškem odru, nakar ga je sprevod na nosilih vzel s seboj in odprava je krenila po vasi, pozdravljat vaščane in z namenom, odgnati še tisti del zime, kar ga je ostalo. Pisana druščina lepotic, kavbojcev, levjega kralja , nun, vojakov, princesk, mačka, miši, betmana, policaja, rdeče baretke, čarovnice, pikapolonice, zajčka, ciganke, Pike nogavičke, buče in sumljivih tipov je bila prijazno sprejeta in pogoščena pri Rahotovih, Špornovih, Špelnovih in v Vadičah pri Arnežovih , Hlebčarjevih in pri Hvadnikovi Ivanki, kateri so maškare obljubile, da ji v zahvalo pridejo jeseni pomagat pobirat jabolka.
Vetrovno in spremenljivo vreme je botrovalo naši odločitvi, da smo spremenili smer pohoda. Namesto na Veliki vrh na Begunjščici smo se odpravili iz Ljubelja na Zelenico, od tam pa po »graničarski poti« na Stari Ljubelj in spust na Ljubelj. Krog je bil zaključen.
Pot je bila kar precej naporna, ampak na koncu smo bili veseli izleta, ki ga je vodil Aleš in kar malo utrujeni. Nekaj slik si lahko ogledate v galeriji. Kot lahko vidite na fotografijah je bila udelžba zelo velika.